Pogosta vprašanja

Porcelanske luske / veneerji

Kaj so porcelanske luske oziroma veneerji in kakšna je njihova pričakovana življenjska doba?

Porcelanske luske so le nekaj desetink milimetra debel zobni nadomestek, s katerimi lahko na neinvaziven način polepšamo nasmeh pri pacientih, ki imajo zabarvane ali poškodovane prednje zobe, številne plombe v vidnem področju zob ali nepravilno postavljene ali oblikovane zobe. So izredno biokompatibilni in imajo odlične optične lastnosti, zato jih je skoraj nemogoče razlikovati od naravnih zob. Njihova izdelava zahteva natančno planiranje in veliko natančnost tako v zobotehničnem laboratoriju kot v ordinaciji. So izredno prijazni do obzobnih tkiv (dlesni), za njihovo izdelavo pa je potrebna le minimalna preparacija sklenine, včasih jih je mogoče izdelati celo brez kakršnegakoli brušenja sklenine. Adhezivno jih nalepimo na zobno sklenino. S tem zagotavljajo porcelanske luske izjemen in dolgotrajen estetski rezultat.

Koliko obiskov je potrebnih?
Navadno sta za takšno zdravljenje potrebna dva obiska. Na prvem obisku pripravimo in odtisnemo vaše zobe, na naslednjem obisku (običajno čez teden dni) pa preizkusimo in adhezivno trajno nalepimo luske na vaše zobe. S tem je postopek končan, čez nekaj tednov vas povabimo le še na kontrolo okluzije. Tako enostavno – in vaš nasmeh je lahko popoln!

Je poseg boleč?
Ne. Glede na to, da je za luske potrebna običajno le minimalna preparacija zob, ki ne presega debeline sklenine, anestezija pogosto sploh ni potrebna. Zaradi večjega lagodja kljub temu pacientom običajno svetujemo minimalno anestezijo, ki pa nima sistemskih učinkov in je tako primerna tudi za mlajše paciente ter celo nosečnice.

V čem je prednost inlay/onlay-a v primerjavi s prevleko:
Za razliko od zobne prevleke, ki zahteva brušenje celotnega zoba, se pri praparaciji za Inlay / Onlay odstrani le karies ter zagotovi dovolj prostora za porcelan oz.material, iz katerega je izdelan inlay/onlay. Tako ohranimo več zdrave zobne substance, kot pa bi jo, če bi zob preparirali za prevleko.

V čem je prednost inlay/onlay-a v primerjavi s plombo:
Za razliko od plombe, ki jo iz kompozita izdelamo neposredno v ustih, je inlay/onlay izdelan na osnovi odtisa ali digitalnega skena vašega zoba v zobnem laboratoriju, največkrat iz porcelana s pomočjo CAD-CAM tehnologije, ki zagotavlja izredno natančnost prileganja (+/-25 mikronov) takega izdelka. V zobnem laboratoriju izdelan inlay nato ob vašem drugem obisku adhezivno prilepimo (“cementiramo”) na vaš zob. Tako zobu spet povrnemo obliko in funkcijo , porcelan pa zagotavljadolgo življenjsko dobo take restavracije.

Kaj so implantati in kako uspešno je takšno zdravljenje?
Implantati so zobni korenini podobni vijaki, izdelani iz biokompatibilnih materialov, najpogosteje iz titanovih zlitin. S kirurškim posegom jih vstavimo v čeljustno kost, nanje pa izdelamo fiksni ali snemni zobnoprotetični nadomestek (prevleka/mostiček/proteza). Na ta način vam spet povrnemo kar najbolj naraven občutek ugodja vaših lastnih zob. Povprečna statistična uspešnost vraščanja implantatov je okrog 98 %, pri kadilcih pa je le-ta pomembno manjša! Zato vam pred odločitvijo za implantate toplo priporočamo opustitev kajenja!

Koliko obiskov je za to potrebnih?
Navadno je za takšno zdravljenje potrebnih več obiskov, predno pridete do končnih (definitivnih) zob. Prva faza je vsaditev implantatov (navadno vsadimo vse planirane implantate sočasno), v težjih primerih je lahko potrebna predhodna kostna predpriprava. Temu sledi faza vraščanja implantatov, kar lahko traja več mesecev. Ko so implantati trdno zraščeni s kostjo, se v tednu ali dveh izdela na njih definitivni zobni nadomestek. V vmesnem obdobju vam lahko izdelamo začasni zobni nadomestek – tako imenovani “provizorij”.

Je poseg boleč?
Pred posegom z lokalnim anestetikom omrtvimo operativno področje, zato med posegom ne čutite nobene bolečine. Kot po vsakem drugem kirurškem posegu morate tudi tukaj pričakovati nekaj nelagodja prvih nekaj dni po operaciji. Normalno pričakovana je lahka do zmerna oteklina, ki jo hlajenje omili. Pooperativno nelagodje je mogoče enostavno kontrolirati z običajnimi analgetiki (npr.Ibuprofen, Nalgesin ipd.). V operiranem področju boste verjetno dobili tudi nekaj šivov, ki jih običajno odstranimo čez teden ali dva. Včasih preventivno predpišemo tudi jemanje antibiotika.

Ali bom po operativnem posegu vstavitve implantatov otečen(a)?
Nekaj dni po kirurškem posegu je oteklina normalen in pričakovan pojav. Običajno oteklina narašča prve 3 dni, nato začne plahneti. Pri večjih posegih je možno, da se na koži obraza pojavi tudi podplutba, ki v nekaj dneh izgine. Pri enostavnejših posegih otekline največkrat niti ne zaznamo.

Kako je z zdravili?
V kolikor smo vam predpisali določene tablete, vas prosimo, da jih jemljete natančno po navodilih. Če opazite kakršnokoli nenavadno reakcijo na zdravila, prekinite z njihovim jemanjem in nas o tem nemudoma obvestite. Morda gre za alergično reakcijo na zdravilo – v tem primeru je za vas potrebno predpisati drugo učinkovito zdravilo.

So primerni za vsakogar?
Pred dokončno odločitvijo in pričetkom dela je potrebna temeljita in natančna diagnostika, da ocenimo količino in kvaliteto čeljustne kosti na predvidenih mestih. Poleg kliničnega pregleda je potrebna tudi natančna rentgenska diagnostika (digitalni rentgen, včasih tudi CBCT). Na osnovi tako zbranih podatkov vam bomo lahko svetovali, ali so implantati v vašem primeru najbolj optimalna rešitev. V večini primerov so implantati primerna rešitev, včasih pa so vendarle druge rešitve optimalnejše – z vami se bomo pred posegom temeljito pogovorili in vam predstavili tudi druge alternativne rešitve ter tako izbrali za vas najoptimalnejšo.

Iz česa so narejeni?
Današnji visoko tehnološko dovršeni zobni vsadki so narejeni iz titana, ki se je skozi desetletja izkazal kot najboljši material, saj je biokompatibilen, hkrati pa odlično prenaša močne obremenitve. Nenazadnje titan že desetletja uspešno uporabljajo tudi ortopedi za nadomeščanje izrabljenih kolčnih sklepov. Trajnost implantatov je primerljiva s trajnostjo naravnih zob, podobno funkcionirajo, pa tudi negovati jih je potrebno tako, kot je treba negovati tudi lastne zobe. Izredno pomembne so redne kontrole v ordinaciji in vzdrževanje temeljite vsakodnevne ustne higiene.

So dragi?
Cena takega zdravljenja je odvisna od številnih faktorjev – od vrste in števila zobnih vsadkov, vrste abutmentov, od vrste “proteze” ter od samega izbora materiala, iz katerega je narejena prevleka ali mostiček oz.proteza. Morebitni potrebni dodatni posegi in porabljen material (umetna kost, membrana, ipd.), ki so potrebni za zagotovitev zadostne količine kosti (kostna dograditev, dvig sinusnega dna, razširitev alveolarnega grebena, prestavitev živca, razširitev pasu keratinizirane dlesni, ipd.) prav tako vplivajo na končno ceno “celotnega izdelka”. Na splošno velja, da so implantati običajno nekoliko dražja rešitev od alternativnih rešitev (mostički, snemne proteze), vendar pogosto prinašajo kar nekaj prednosti! Med drugim pri tem ni potrebno brusiti sosednjih zdravih zob (kar je “biološka cena”, ki jo “plačate” pri mostičkih). Natančen plan zdravljenja in s tem povezanih stroškov vam bomo z veseljem predstavili po opravljenem pregledu.

Kakšna je uspešnost zobnih vsadkov?
Zobni vsadki se uporabljajo že več desetletij in statistične študije kažejo okoli 98% uspešnost v 5-letnem in približno 92-95% uspešnost v 10-letnem obdobju (odvisno od študije). Pri kadilcih, diabetikih, pacientih , ki so bili obsevani v področju glave in vratu, pri pacientih z osteoporozo in pri ženskah, ki so na postmenopavzni estrogenski terapiji, je uspešnost statistično nižja. Za dolgoročni uspeh implantatne protetične rešitve so vsekakor izjemnega pomena redne kontrole pri zobozdravniku in temeljita vsakodnevna ustna higiena.

Kakšna je pravilna skrb za vsadke?
Zobni nadomestki na implantatih zahtevajo prav tako kot lastni zobje poleg redne in temeljite vsakodnevne domače ustne higiene tudi redne obiske in kontrole pri zobozdravniku. Tako kot zobje so namreč tudi implantati dovzetni za nastanek in razvoj parodontalne oz. periimplantne bolezni (periimplantitis), zato je odlična kontrola plaka izjemnega pomena za dolgoročni uspeh take terapije. Za veljavnost garancije morate vsaj enkrat letno (oz.pogosteje, če vam tako predpišemo!) priti k nam na pregled in pri nas opraviti profesionalno čiščenje zobnih oblog, saj se zavedamo, da so bakterije glavni povzročitelj parodontalne ter periimplantne bolezni!

Kaj je endodontsko zdravljenje zoba in zakaj traja toliko časa?
Z endodontskim zdravljenjem odstranimo iz zoba odmrlo in vneto zobno pulpo, ustrezno izoblikujemo koreninske kanale, vzpostavimo njihovo prehodnost in sterilnost, nato pa tako pripravljene koreninske kanale ustrezno zatesnimo. Na ta način ohranimo zob, ki bi ga bilo sicer zaradi bolečin in vnetja potrebno izpuliti.

Pred posegom s pomočjo RTG slike ocenimo obsežnost vnetja, dolžino, število in potek zobnih korenin ter koreninskih kanalov v njih. S posebnimi instrumenti, in po potrebi tudi s pomočjo mikroskopa, lup in intraoralne kamere, naredimo dostop do zobne pulpe ter natančno očistimo koreninske kanale. Za uspeh zdravljenja je namreč pomembno, da resnično temeljito odstranimo vso vneto in odmrlo zobno pulpo, kar je lahko pogosto precej zahtevno. Koreninski kanali, v katerih je zobna pulpa, so namreč izredno ozki, lahko jih je več v eni korenini, pogosto se na konici korenine tudi cepijo in razvejajo. Po potrebi vstavimo v zob zdravilo za nekaj tednov, dokler se ne vzpostavi sterilno stanje. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi laser. Zobne korenine s posebnim materialom na koncu zdravljenja hermetično zapolnimo do samega vrška korenine, njeno dolžino pa natančno izmerimo s pomočjo elektronskega merilca. Naredimo kontrolni RTG posnetek po polnitvi, ki mu sledi plombiranje zdravljenjega zoba. Na zdravljeni zob je običajno priporočjivo izdelati prevleko, saj je tak zob zaradi predhodnih posegov na njem namreč že precej oslabljen. Zobna prevleka tak zob okrepi ter mu povrne obliko in funkcijo. Tako restavriran zob lahko potem odlično služi in opravlja svojo funkcijo še dolga leta in desetletja.

Koliko obiskov je zato potrebnih?
Običajno je zob mogoče uspešno pozdraviti v enem ali dveh obiskih. V redkih primerih, kjer gre za obsežnejše vnetje in/ali rezistenten infekt, je potrebno zdravilo v zobu nekajkrat zamenjati, preden uspemo vzpostaviti ustrezne pogoje za uspešno dokončno (definitivno) polnitev vseh koreninskih kanalov. Običajni presledki med menjavami zdravila so nekaj tednov (4-6). V izjemnih primerih, kadar se zob kljub ustreznemu tretiranju po polnitvi ne umiri, je lahko potrebno še kirurško nadaljevanje zdravljenja.

Je zdravljenje boleče?
Samo zdravljenje zoba je načeloma neboleče, saj pred posegom po potrebi zob omrtvičimo z anestetikom. Po končanem zdravljenju pa je lahko zob občutljiv na ugriz ali dotik še nekaj časa. Vzrok je namreč v tem, da vnetje pogosto ne zajema le zobnega živca, ampak je razširjeno tudi v okolico zoba, kar lahko povzroča bolečino. Stanje se ponavadi spontano izboljša že v nekaj dneh po tem, ko živec in infekt odstranimo. Hitrejšo regeneracijo lahko dosežemo z dodatno biostimulacijo vnetega področja s “soft-laserjem”. Poleg tega po potrebi predpišemo tudi analgetike s protivnetnim učinkom.

Ali bom po endodontskem zdravljenju otečen/-a?
V redkih primerih se lahko zgodi, da na mestu posega otečete. V tem primeru nas nemudoma obvestite. Morda bo potrebna dodatna antibiotična terapija. Oteklina navadno izgine v nekaj dneh.

Kako je z zdravili?
V kolikor smo vam predpisali določene tablete, vas prosimo, da jih jemljete natančno po navodilih. Če opazite kakršnokoli nenavadno reakcijo na zdravila, prekinite z njihovim jemanjem in nas o tem nemudoma obvestite. Morda gre za alergično reakcijo na zdravilo – v tem primeru je za vas potrebno predpisati drugo učinkovito zdravilo.

Zakaj je včasih potrebno narediti prevleko ali inlay na zdravljen zob?
Koreninsko zdravljenje zob nekoliko ošibi. V kolikor bi ocenili, da je defekt zoba prevelik za uspešno dolgotrajno nadograditev s kompozitno zalivko, vam bomo morda po končanem zdravljenju svetovali, da vaš zdravljeni zob oskrbimo s prevleko ali inlayem. Na ta način zob ponovno ojačamo, da vam bo lahko služil še dolgo vrsto let.

Mogoči zapleti?
Po uspešnem endodontskem zdravljenju boste zdravljeni zob čutili približno enako kot zdrav in živ zob. V primeru, da je koreninska polnitev bodisi predolga ali prekratka, se vnetje in težave lahko povrnejo. Med čiščenjem kanalov z instrumenti lahko pride do instrumentacije v napačno smer in perforacije korenine, kar lahko povzroči dodatno vnetje okoli zoba. Običajno se zaplete v takih primerih rešuje s ponovnim endodontskim zdravljenjem ali s kirurško resekcijo vrška korenine. Možno je, da kljub pazljivosti zaradi navora pride do zloma endodontskega instrumenta v kanalu, kar lahko oteži ali celo onemogoči nadaljnje endodontsko zdravljenje takega zoba. V skrajnih primerih, kadar zoba ni mogoče rešiti niti z dodatnimi kirurškimi posegi (npr. apikotomija ali hemisekcija), je potrebno takšen zob izpuliti. Najpoogteje ga nato v isti seji ali naknadno nadomestimo z zobnim vsadkom (implantatom) ali z mostičkom.

Kaj storiti pred posegom?
Že pred samim kirurškim posegom si doma pripravite sledeče:

Nekaj kock ledu, ki jih boste uporabili po operaciji za hlajenje operiranega področja.

Priskrbite si ustno vodo s klorhexidinom (npr. Curasept ADS 212).

Upoštevajte morebitna navodila, ki smo vam jih dali pred operacijo.

Pred posegom pojetje obrok hrane.

Če se datum za operativni poseg prekriva z vašimi dnevi menstruacije, nas o tem pravočasno obvestite, da pravočasno preložimo termin.

Prav tako vas prosimo, da nas pravočasno (vsaj 24 ur pred predvidenim posegom!) obvestite, če na posega ne boste mogli priti zaradi kakršnegakoli drugega razloga (bolezen ipd.), saj nam na ta način omogočite, da namesto vas takrat sprejmemo drugega pacienta.

Vzdržite se kajenja vsaj 10 dni pred in po operativnem posegu. Kajenje namreč upočasnjuje celjenje in lahko povzroči močno, dolgotrajno pooperativno bolečino.

(ekstrakcija zoba, izkles neizraslega zoba, apikotomija, hemisekcija, reženjska operacija, podaljšanje klinične krone)

1. Zloženec, ki ga je zdravnik položil na rano, morate 1 uro stiskati z zobmi – v tem času ne smete jesti, piti, govoriti ali kako drugače premikati čeljusti.
2. Po 1 uri zloženec izpljunete in področje ob rani hladite znotraj (sladoled ali ledeno kocko daste v področje rane) in zunaj (na lice v področju rane daste hladen obkladek (vrečka ledu / hladilna vrečka), dokler ne začutite drvenenja oz. mravljincev. Ko začutite drevenenje, prenehate in čez 30 min ponovno nadaljujete s hlajenjem. Tako izmenično hladite področje rane do 24 ur po posegu.
3. Oteklina je največja tretji dan po posegu. Če po tretjem dnevu oteklina še narašča, imate telesno temperaturo več kot 38°C, težko požirate ali težko odpirate usta, pokličite zobozdravnika.
4. Jejte tekočo, ne prevročo hrano.
5. Zobe si morate umivati, vendar v rano ne drezajte z zobno ščetko. Če je bila rana šivana, čistite področje sosednjih zob nežno, da ne potrgate šivov.
6. 3 dni po posegu ne smete kaditi in uživati alkoholnih pijač.
7. Rana po posegu zmerno boli, kar je povsem normalno. Lahko vzamete kakšen analgetik, vendar ne Aspirina oz. zdravila, ki vsebuje acetil-salicilno kislino (vzemite Lekadol, Nalgesin, Naprosyn, kombinirane praške – v lekarni vedo, kakšen analgetik potrebujete ob zobobolu).
8. Prvi dan po posegu ne opravljajte težjih fizičnih del.
9. Če je bila rana zašita, morate 1 teden po posegu obvezno priti na odstranitev šivov.
10. V primeru krvavitve v prvih urah po operaciji ali ekstrakciji (puljenju), rane ne sesajte z jezikom! Nalahno pritisnite ali ugriznite na krvaveče mesto preko gaze, ki naj bo po možnosti sterilna.

(vzpostavitev komunikacije med čeljustnim sinusom in ustno votlino)

1. Natančno se držite vseh navodil PO ORALNO-KIRURŠKEM POSEGU
2. 2-3 tedne po posegu se izogibajte: pihanju na nos, kajenju, kašljanju in kihanju z zaprtimi usti, pitju tekočin s slamico, sklanjanju, dvigovanju težjih bremen in težjim fizičnim naporom.
3. Če vam je zdravnik predpisal antibiotik, ga jemljite po navodilih (v predpisani dozi, ob predpisanih urah), dokler ne pojeste vseh tablet do konca.

Kako poteka čiščenje zobnega kamna in kolikokrat moram obiskati zobozdravnika?

Postopek čiščenja zobnega kamna se običajno naredi v enem obisku in traja med 45 in 60 minut. Najprej se z ultrazvočnim inštrumentom odstrani vse trde obloge (zobni kamen) z zob, po potrebi sledi peskanje zob, ki z zob odstrani tudi vsa zabarvanja ter vse manjše ostanke zobnega kamna.

Pri pacientih, ki imajo parodontalno bolezen (povečane globine obzobnih žepov) sledi še t.i. luščenje in glajenje korenin s čimer se ročno odstrani še zobni kamen, ki se nahaja pod nivojem dlesni. To se običajno dela v ločenih obiskih. Večino je potreben en obisk, lahko pa tudi štirje, če je parodontalna bolezen zelo napredovala.

Ali je odstranjevanje zobnega kamna boleče?
Odstranjevanje zobnega kamna ni boleč postopek, saj se odstranjuje s posebno ultrazvočno konico, ki vibrira in se jo samo prisloni ob zob. Včasih je prisoten občutek skelenja ob zobnih vratovih, ki lahko po odstranitvi zobnega kamna postanejo prehodno bolj občutljivi na zunanje dražljaje, saj niso »zaščiteni« z debelo plastjo oblog. Zelo redko za ultrazvočno odstranjevanje zobnega kamna potrebujemo lokalni anestetik. Pri ročnem odstranjevanju kamna pod nivojem dlesni (v žepkih) pa pacient pogosto dobi lokalni anestetik.

Lahko kako vplivamo na to, da imamo manj zobnega kamna?
Ker trde zobne obloge nastajajo iz mehkih oblog, lahko na manjšo količino zobnega kamna vplivamo s temeljito in redno ustno higieno, o kateri več pišemo v poglavju ustna higiena. Prav tako lahko vse o higieni povprašate svojega zobozdravnika, ko ga obiščete zaradi odstranitve zobnega kamna.

Navodila pacientom, kako ohraniti zdrave zobe
Ustno votlino je potrebno čistiti vsaj 2 krat dnevno

Zobna ščetka mora biti kakovostna in ne pretrda. Priporočamo, da jo zamenjate vsaj vsaka 2 meseca

S pravilno in dosledno ustno higieno lahko SAMI preprečite nastanek in razvoj parodontalne bolezni

Če se je parodontalna bolezen pri vas že razvila, je nujen obisk pri zobozdravniku!

Tudi tistim, ki nimate težav in imate zdrave zobe in obzobna tkiva (dlesni in obzobno kost), svetujemo redne preventine preglede vsaj 1 krat ali 2 krat letno

Kako pogosti naj bodo redni kontrolni obiski pri zobozdravniku?

Za paciente, ki imajo sanirano zobovje in zdrava obzobna tkiva, zadostuje en obisk letno. Takrat naredimo kontrolni pregled, preverimo stanje zob, obzobnih tkiv in ustne sluznice, ocenimo ustreznost in natančnost vaše redne vsakodnevne ustne higiene, ter vam po potrebi damo napotke in nasvete ali pripomočke, ki vam bodo olajšali čiščenje in izboljšali rezultate vašega čiščenja. V kolikor bomo odkrili začetke razvoja parodontalne bolezni (na to običajno nakazuje krvavenje dlesni na posameznih mestih) ali našli karies, bomo seveda ustrezno ukrepali.
Pri pacientih, ki imate / ste imeli parodontozo, naj bodo ti pregledi pogostejši (3-4x letno).

Prav tako svetujemo pogostejše preglede (2x letno) pacientom, ki nosijo fiksni zobni aparat ali imajo v ustih mostičke ali zobne vsadke (implantate).

V kolikor namreč pravočasno odkrijemo začetne znake bolezni (karies, parodontalna bolezen, ipd.), je zdravljenje običajno enostavno, hitro in poceni, vaši zobje in obzobna tkiva pa ohranjena v največji možni meri.

V primeru odlaganja začetka zdravljenja pa načini zdravljenja običajno postajajo zahtevnejši, s tem pa so povezani tudi višji stroški take terapije. Zato vam polagamo na srce: v kolikor opazite kakršnokoli nepravilnost na vaših zobeh (črna pikica, odkrušen del zoba, ipd,) ali obzobnih tkivih (krvavenje iz dlesni, spremenjena barva ali površina dlesni ali sluznice), nas ČIM PREJ pokličite!

Zgoden začetek zdravljenja zagotavlja boljši uspeh terapije!